O nas
Naravno. Sad trte in dela človeških rok.
Najprej je bila zemlja, ki jo je v izobilju grelo sonce.
In nedotaknjena narava, ki jo je krepila burja.
Zemljico smo pripravili in v zavetje gričevnatih pobočij zasadili zdrave sadike.
Potem se je začelo: k vsaki se je treba skloniti, poklekniti kot k otroku, jo priviti k opori, zaliti, okopati in očistiti vsiljivih plevelov.
Treba jo je negovati, ji ravnati hrbet, da bo nosila pridelek, sad trte in dela naših rok.
Krajšamo ji veje, odstranjujemo bohotno rast in opazujemo, kako pred našimi očmi trta vzcvete.
Takrat tako milo zadiši po dolini! Blag vetrc prinaša s seboj dišavo, ki je v prsih naših prednikov zbudila spoštovanje in skrb.
Takrat se po vinogradu hodi silno previdno, kot v molitvi:
»O, da bi čebelice dobro oprašile...«.
Kratek premor v delu vinogradnika - in že so tu prve jagode.
Še krhke, drobne, občutljive na vsak pregrob dotik.
Zdaj se začne vsakodnevno čiščenje mladik, skrb za tla, redno
pregledovanje vinograda, posebej na bolj izpostavljenih legah.
In nenehna skrb, da bi v tem občutljivem
času po dolini privršala burja in polomila mladje.
Poleti vinogradnik prehiti pekoče sonce: že pred zoro
redči mladike, da bi še v hladu jutra grozdju zagotovil dovolj toplote in svetlobe.
O sveti Ani so prve jagode že obarvane.
In čas trgatve: čas resničnih prijateljstev, hvaležnosti za vse
darove narave, veselja ob obloženi mizi in dolgih ur ob preši,
ko gospodar čaka, da otisne do konca.
Možaki modrujejo in pokušajo mlado vino.
Podobno je novorojenčku: vsak dan drugačno, izpreminjajoče, vsak dan boljše.
In je odlično!
Hvaležni smo za vse podarjeno, da lahko in smemo opravljati svoje delo, da živimo v tako čudoviti dolini, med dobrimi in podjetnimi ljudmi.
